tag:blogger.com,1999:blog-25938636285049773682023-06-20T14:41:37.219+02:00Glivepogosto spregledani organizmi, ki pa imajo v ekosistemu nepogrešljivo vlogoRokhttp://www.blogger.com/profile/17045617366365343048noreply@blogger.comBlogger4125tag:blogger.com,1999:blog-2593863628504977368.post-33793673620067845272007-02-21T09:50:00.000+01:002007-02-21T10:11:28.706+01:00Črtna koda DNA za določanje glivnih vrstKot poroča blog <a href="http://novebiologije.blogspot.com/">Nove biologije</a>, so "v reviji Molecular Ecology Notes objavili<a href="http://www.blackwell-synergy.com/doi/pdf/10.1111/j.1471-8286.2007.01678.x"> članek</a>, v katerem je opisan sistem za kategoriziranje in urejanje značilnih zaporedij DNA, ki naj bi omogočili razlikovanje med živalskimi vrstami." Sistem ima tudi <a href="http://www.barcodinglife.org/views/login.php">spletno stran</a>.<br /><br />Podobni sistem je namenjen tudi glivam. Spletno stran si lahko ogledate <a href="http://www.allfungi.org">TUKAJ</a>.<br />Črtna koda temelji na zaporedju mitohondrijske citokrom c oksidaze 1 in zaporedjih ITS rDNA.Rokhttp://www.blogger.com/profile/17045617366365343048noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-2593863628504977368.post-64164637388313653762007-02-18T22:41:00.000+01:002007-02-18T23:19:31.715+01:00Robert Hooke: Micrographia<a href="http://www.ucmp.berkeley.edu/history/images/hookemicro.gif"><img style="FLOAT: left; MARGIN: 0px 10px 10px 0px; WIDTH: 200px; CURSOR: hand" alt="" src="http://www.ucmp.berkeley.edu/history/images/hookemicro.gif" border="0" /></a>Tisti, ki vam mikroskopija ni tuja, ste zagotovo že zasledili ime Robert Hooke.<br /><br />Gre za izjemnega znanstvenika iz sedemnajstega stoletja, ki je med drugim izboljšal oziroma nadgradil mikroskop. Leta 1678 ga je Royal Society prosila za potrditev <a href="http://www.ucmp.berkeley.edu/history/leeuwenhoek.html">Leeuwenhoek</a>-ovih odkritij. Ta je namreč pisal o odkritju "majhnih živali", za katere se je kasneje izkazalo da so bakterije in protozoji. Po Hookeovih besedah naj bi bila slika pri Leeuwenhoek-ovem mikroskopu čistejša, vendar je ta mikroskop sovražen do oči. Hooke je pri opazovanju koščka plute opazil škatlaste strukture, ki jih je poimenoval celice. On je torej tisti, ki je prvi opazoval rastlinske celice in celici dal tudi ime. Več o Robertu hooke-u si lahko preberete <a href="http://www.ucmp.berkeley.edu/history/hooke.html">TUKAJ</a> , <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Hooke">TUKAJ</a>, <a href="http://www.roberthooke.org.uk/">TUKAJ</a>,...<br /><br />O Robertu Hooke-u pišem namreč zato, ker sem čisto po naključju našel brezplačno spletno verzijo knjige <a href="http://www.gutenberg.org/etext/15491">MICROGRAPHIA</a>, ki jo ponuja spletni projekt <a href="http://www.gutenberg.org">Gutenberg</a>. Projekt Gutenberg med drugim ponuja več kot 20000 brezplačnih e-knjig, ki so jih posredovali prostovoljci.<br /><br />Pa prijetno branje!Rokhttp://www.blogger.com/profile/17045617366365343048noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-2593863628504977368.post-60006261801656499332007-02-02T00:02:00.000+01:002007-02-02T00:18:32.510+01:00definicijaNašel sem zelo posrečeno definicijo gliv. Po tej definiciji so glive kraljestvo ločeno od živali in rastlin, brez klorofila in nezmožne uporabljati svetlobo za produkcijo lastne hrane. Razgrajujejo mrtev rastlinski in živalski material. Očitno so na parazitne in mikorizne glive (in še kakšne druge) pozabili.<br /><br />Ta stran omenja 5 kraljestev, in sicer živali, rastline, bakterije, glive in enoceličarje. Na dve kraljstvi so očitno pozabili. In pozabili so tudi omeniti, da so glive polifiletska skupina.<br /><br />S klikom <a href="http://www.rbg.vic.gov.au/research_and_conservation/fungi">tukaj</a> si lahko ogldate stran Kraljevih botaničnih vrtov iz Melbournea in se nasmehnete.<br /><br />O sveta preproščinaRokhttp://www.blogger.com/profile/17045617366365343048noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-2593863628504977368.post-15286888909854629592007-01-20T00:59:00.000+01:002007-01-20T11:49:21.918+01:00Pilobolus crystallinum<div align="justify"><a href="http://kentsimmons.uwinnipeg.ca/16cm05/1116/31-08-Pilobolus.jpg"><img style="FLOAT: right; MARGIN: 0px 0px 10px 10px; WIDTH: 200px; CURSOR: hand" alt="" src="http://kentsimmons.uwinnipeg.ca/16cm05/1116/31-08-Pilobolus.jpg" border="0" /></a> Priznati moram, da me je med iskanjem gradiva za svoj prvi post zelo pritegnil in navdušil filmček, ki ga lahko vidite, če kliknete <a href="http://hosts.cce.cornell.edu/mushroom_blog/?p=106">tukaj.</a> <br /><br /></div><div align="justify"></div><div align="justify"></div><div align="justify">Glavna zvezda tega filma je <em>Pilobolus crystallinum</em>, zigomicetna gliva, ki je prvi naseljevalec iztrebkov herbivorov. Ko rastlinojeda žival zaužije npr. travo, zaužijejo tudi sporangije pilobolusa. Spore v gastrointestinalnem traktu ne kalijo, vzklijejo pa šele, ko iztrebek pride na plano. V substratu se razraste v micelij, iz substrata pa požene hifo, ki se formira v poseben <a href="http://www.bfro.uni-lj.si/gost/smd/mikroslo/frame_s.htm">sporangij</a>. Del tega sporangiofora namreč predstavlja subsporangijski vezikel, v katerem so prisotni karotenoidi. Vezikel deluje kot leča in fokusira svetlobo v karotenoide. Ko turgor v veziklu doseže vrednost 7 atm, sporangiofor izstreli sporangije približno 2 m daleč, kar pa je za 1 cm visok sporangiofor kar precej. Sporangij naj bi v začetnih milimetrih dosegel hitrost tudi do 45 mph, ta pospešek pa postavlja glivo rodu <em>Pilobolus</em> na drugo mesto. Za več informacij kliknite <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Pilobolus">tukaj</a>.<br /><br /></div><div align="justify"></div><div align="justify"></div><div align="justify">Po tej simpatični glivi se imenuje tudi skupina plesalcev in koreografov. Več informacij najdete <a href="http://www.pilobolus.org">tukaj</a>. Njihove fotografije se vsekakor splača ogledati.</div>Rokhttp://www.blogger.com/profile/17045617366365343048noreply@blogger.com0